Izrezki iz neuradnega dnevnika
Kot sem že obljubila, sedaj objavljam zapise parih dni moje obvezne študijske prakse. Izbrala sem nekaj iz začetka, sredine in konca moje praske, da dobite občutek, kako se je moje delo spreminjalo/ostajalo enako. Kot sem napisala, je t verzija dnevnika »delovna«, kar pomeni, da je namenjena temu, da vem, kaj sem kak dan delala in da bom vedela kaj napisati za uradno poročilo o opravljanju študijske prakse. Ker sem še vedno v Afriki, apač nimam toliko časa (in volje), da bi že sedaj izpilila to verzijo in jo objavila. Sedaj pač uživam počitnice in potujem po Keniji.
Torek, 16.9.2008
Prvi dan sem spoznavala organizacijo in njene aktivosti, danes pa sem poskušala natančneje opredeliti, kaj vse bodo moje delovne naloge v organizaciji.
Dopoldan sem preživela ob branju knjig za izvajanje socialnih iger ter nabiranju idej, popoldan pa sem poskušala izdelati grobi potek mojega dela z otroci, ki so vodje gospodinjstev. Iz raznih knjig o delu s skupino pa tudi iz mojega prejšnjega prostovoljnega dela (Mladinske delavnice, Stik s telesom in Preprečevanje zasvojenosti in omam pri Društvu za preventivno delu in društvu PU) sem nabrala nekaj idej, kako bi lahko moje aktivnosti pri delu z otroci potekale. Pri izbiri aktivnosti sem bila zaradi nepoznavanja jezika omejena (saj sama ne govorim francosko ali kinyarwndsko, otroci pa ne govorijo angleško ali nemško), tako da sem izbirala predvsem aktivnosti, kjer je manjša potreba po verbalni komunikaciji in kjer se lahko sporazumemo z mojim znanjem njihovega jezika.
Sreda, 17.9.2008
Danes sem začela s poučevanjem angleščine. Najprej sem bila 2 uri s skupino deklet, starih od 18 do 25 let, ki so vodje gospodinjstev. Dekleta se zbirajo v centru 3x na teden in danes sem bila z njimi, da sem jih spoznala, da so one spoznale mene, malo pa smo se tudi učile angleščino. Izziv že sam po sebi je učiti ljudi angleščine, če jim ne moreš stvari razložiti v njihovem jeziku, še večji izziv pa je učiti angleščino dekleta, ki ne znajo pisati. Tako da smo, po tem, ko smo izvedle socialno igro spoznavanja (v krogu, vsak pove svoje ime in vrže žogico naslednjemu), naslednjo uro ponavljanje 4 stavke v angleščini (Hello, how are you? I am fine, thankyou. What is your name? My name is ...).
Preden pa sem začela s spoznavanjem deklet in z učenjem angleščine, dopoldan, sem prišla v center, kjer sem se mislila pripravit za učenje angleščine in za delo s temi dekleti. Ko sem prišla v center in so me videli otroci iz okolice, so prišli k meni in ves dopoldan sedeli zraven mene. Tako da se nisem mogla pripravit na angleščino, ampak smo sedeli skupaj in ponavljali različne besede v angleščini in kinyarwandščini. Jaz sem jim pokazala del telesa, oni so mi povedali kinyarwandsko, jaz pa njim angleško. Nato sem risala živali in jim govorila angleška imena in na koncu smo se že kar dobro razumeli med sabo. Kljub temu, da to ni moj uradni del študijske prakse, se lahko iz opazovanja in dela s temi otroci največ naučim. Večina med njimi jih je zelo revnih (se vidi po oblačilih, vsi so bili tudi bosi in precej umazani), kasneje pa se nam je pridružila še mama enega izmed otrok, za katero so mi povedali, da je malo »zmedena«. Ko smo končali z dekleti, ki sama vodijo gospodinjstva, sem dve polni uri učila angleščino še starejše ljudi, ki se želijo naučiti angleško.
Četrtek, 16.oktober 2008
Dopoldan dve uri opismenjevanja, ponovili smo poznavanje in pisanje poznanih črk, pisali besede s temi črkami, ponovno delali vaje za razvijanje fine motorike ter na koncu dodali poznanim črkam še velike tiskane črke P, R, K in H. Vsaka od deklet je morala prepoznati črke, ki smo se jih že naučili. Na koncu so pisale besede papa (ata), imineke (banane), ihene (koza), ipikipiki (motorno kolo), ikibiribiri (ptič) in buriri (spati). 6 od 15 deklet ne pozna črk, ki smo se jih že naučile in ena od deklet kaže resno motnjo (kakšna motnja, kaj je vzrok?). Kot verjetno veste, je ena največjih ovir, ki jih imam, moje nepoznavanje jezika, zato z dekleti večinoma komuniciram neverbalno ali v moji polomljeni kinyaruandščini.
Zaradi starosti deklet verjetno ne pridejo v poštev tehnike, ki se uporabljajo pri otrocih, pa če, jih jaz ne poznam (razen kar se spomnim iz osnovne šole). Dela sem se lotila tako, da jima vedno na začetku predstavim 3-5 novih črk in jim jih pokažem, one pa mi naštevajo besede, ki se začnejo na to črko. Nato kažem s prstom na črke, ki jih že poznajo in mi povejo, katere črke so to (in naštejejo par besed, ki se začnejo na to črko). Nato nadaljujemo s pisanjem / risanjem preprostih ravnih in navpičnih in poševnih črt, pa tudi z risanjem vijug, valov, krogov…, ki jih na koncu tudi povezujemo (kot npr.valove, povezane velike tiskane črke N, povezane črke U…). Izbiram take oblike in črte, ki potem skupaj sestavijo nove črke (ki sem jih pokazala na začetku ure). Nato vadijo pisanje teh črk in na koncu črke, ki jih že poznajo, sestavimo v nove besede, jaz besedo napišem na tablo, one jo preberejo in jo potem zapišejo v zvezek.
Vprašanja, ki jih imam: ali bi morala spraševati eno po eno dekle, katero črko kažem ali katera beseda piše na tabli, ali je dovolj, da vprašam vse in mi skupaj odgovorijo? Drugo vprašanje: ali bi morala male tiskane in pisane črke učiti skupaj z veliki tiskanimi, ali naj jih najprej naučim celo abecedo z velikimi tiskanimi črkami, nato celo abecedo z malimi tiskanimi in nato isto s pisanimi črkami? Skrbi me, kako bomo vadile pranje, ko bodo poznale vse črke, saj jaz ne znam dovolj dobro kinyaruandsko? To bo kar izziv J Na srečo imam knjigo za učenje kinyaruandščine za prvi razred ruandske osnovne šole, tako da vrstni red črk in besede, ki sestavljajo določene črke, pobiram tam ven. V tej knjigi je tudi nekaj kratkih stavkov, kjer lahko vadijo branje in pisanje.
Zvečer angleščina za odrasle – ponovitev preteklega časa (simple in continuous) ter branje zgodbe. Domača naloga – priprava obnove zgodbe.
Ponedeljek, 20.oktober 2008
Dopoldan delo v vrtcu, otrokom vseh treh skupin vrtca sem pokazala in povedala, kako naj bi izgledala njihova predstava za odrasle in smo jo dvakrat zaigrali. Samo imam občutek, da otroci sploh niso vedeli, kaj delamo. Vse 3 skupine so pele iste pesmi in po moji pripombi, da bi lahko vsaka skupina pokazala kaj svojega, so se sedaj učiteljice odločile, da bodo skupine ločile.
Nova skupina angleščine hitro popoldan, začetna skupina, zvečer nadaljevalna (pripovedovanje zgodbe, vaje za pretekli čas). Poseben izziv pri delu z začetno skupino, saj ne znajo popolnoma nič in sem jim morala angleške besede razlagati v njihovem jeziku. Za sprostitev treme smo se igrali spomin (kjer so napisane tudi besede v njihovem jeziku), osvojili par osnovnih izrazov in vprašanj ter na koncu z žogo ponovili, kar smo se naučili.
Torek, 21.10.08
Dve uri opismenjevanja. Črkam, ki smo jih že spoznali, smo dodali še C, S, G in D ter pisale besede, ki se jih da s temi črkami napisati. Na tablo sem napisala besede, v katerih je manjkala po ena črka in one so morale ugotoviti, katera črka manjka.
Popoldan ponovno začetna skupina angleščine, kjer smo ponovili vse od prejšnjega dneva, se naučile abecedo, črkovale v angleščini (na njihovo željo), se naučili šteti do 50 in prebrale zelo preprosto knjigo v angleščini. Ker so v skupini odrasli ljudje, napredujemo mnogo hitreje kot na začetku z otroci, ki sem jih učila angleško, pa tudi zato, ker znajo pisati in brati, si vse zapišejo in kasneje preverijo. Problem pa je v tem, da jim je dosti bolj nerodno narediti napako in imajo strah pred govorjenjem v angleščini. Zato dosti beremo (preprosta besedila, knjigice za male otroke) in dosti morajo govoriti. Spet igra z žogo – vprašanja o osebnih podatkih in osnovne informacije o sebi.
Zvečer nadaljevalna skupina. Ker se ljudje ves čas menjavajo – v skupini jih je uradno 10, vendar jih naenkrat še ni bilo več kot 5 – napredujemo zelo počasi, saj moramo vsako novo snov ponavljati in na novo predelati, namesto, da bi vedno samo ponovili. Še vedno smo pri ponavljanju preteklega časa in delanja vaj, z žogo smo ponovili osebna vprašanja, ki se nanašajo na preteklost (kje in kdaj si se rodil, kje si hodil v šolo, kdaj si končal šolo, kaj si študiral,…).
Torek, 18.11.08
Predzadnji dve uri pisanja in branja. Dokončale abecedo, jo pobarvale in dokončale slike ob posameznih črkah, nato pa sem jih klicala pred tablo in vsaka je morala napisati eno veliko in malo tiskano črko ter narisati predmet / stvar, ki se začne na to črko. Po tem so dekleta, ki jim že gre dobro, brale knjigo in napisale kratko obnovo tega, kar so prebrale. Pri tem sem potrebovala pomoč, saj poznam samo nekaj samostalnikov, ne morem pa vedeti, ali so stavki, ki so jih tvorile, pravilni, zato sem zaprosila za pomoč. Dekletom, ki ne prepoznajo niti parih črk, sem razdelila liste, na katerih so napisane črke, one pa so imele nalogo, da si zapomnijo črko, ki jo imajo pred sabo in najdejo čimveč stvari, ki se začnejo na to črko. Vsaka je dobila po 4 črke in na koncu so mi predstavile, ali so si zapomnile te črke ter povedale besede, ki se začnejo na to črko.
Pred angleščino zadnje srečanje z dekleti, s katerimi sem delala prvi mesec, ko sem jih učila angleščino, s katerimi smo skupaj pele, se igrale in pletle. Še zadnjič smo se igrale spomin, njihovo najljubšo igro, ponovile vse besede v angleščini in pele, jaz v angleščini in slovenščini, one pa v kinyaruandščini. Na ta dekleta sem se res navezala in jabolj mi je žal za njih, da se ne morem z njimi pogovarjati več stvari.
Popoldan angleščina, ponovitev vremena in delanje ostalih delovnih listov na temo vremena, pregled domače naloge, za katero so morali napisati vremensko napoved. Domača naloga do naslednjič: najti in prebrati en članek v časopisu v angleškem jeziku in ga predstaviti ostali skupini.
